Spomladanski tradicionalni piknik smo letos izpeljali rahlo netradicionalno.

Doživeli smo izjemen umetniški nastop Lee Bajc s plesom na svili – nekaj, česar pri nas res ne doživimo vsak dan.

Priznamo, mi smo redko kdaj tiho. Včeraj pa smo nastop spremljali skoraj brez besed, z očmi uprtimi gor in marsikdo odprtih ust.

Slišati je bilo spodbudne vzklike, pa tudi nekaj “joj!” trenutkov, ko je Lea letela po zraku. Na koncu pa še skupinski izdih olajšanja, ko je varno pristala na tleh. Pravo adrenalinsko doživetje, tako za Leo kot za nas.

Lea, res bravo za pogum, neverjetno spretnost in pripravljenost, da si našim stanovalcem predstavila nekaj tako posebnega in še nevidenega.

Pa tudi za ves trud s postavljanjem piramide, ob pomoči pridnih rok naših Alojza in Luke. Vsa čast!

Posebna zahvala gre tudi zlati svojki, ge. Tatjani, za srčno in doživeto izpeljan nastop s harmoniko. S svojo toplino in energijo tako lepo znate povabiti stanovalce k sodelovanju.

Seveda pa piknik ne bi bil tako prijeten in sproščen brez domskih Vrabčkov in Žoga benda.

Bravo naši! Za ves trud, vaje in dobro voljo, s katero ste polepšali dogodek.

Hvala tudi fizioterapevtki Tanji ter Mileni in Veroniki za mentorstvo in spodbudo.

In ker pravi piknik brez dobre hrane preprosto ne obstaja, iskrena hvala Eriku z ekipo iz kuhinje za izvrstno pojedino z žara.

In tako nekje … med vsem dogajanjem … se je spet potrdilo bistvo:

*tam sem jaz doma, kjer je sonce… kjer je pesem… kjer lepo pojo, tam dom je moj… najdeš toplo dlan in nikoli nisi sam…